Delas se, da ga ni (Pisma from above)
|
DELAŠ SE, DA GA NI
Čas se ustavi. Komaj dihaš. Stojiš čisto pri miru.
In samo zaznavaš....vonjave, zvoke, podobe, občutek....
Srečna si. Srečna, ker živiš. Ker vidiš, slišiš, vonjaš, občutiš. Zavedaš se kakšen srečkovič si. In občutek se še ojača.
Ne ustavljaš ga. Pustiš mu da je.
Nenadoma zaznaš občutek, kot, da imaš zvezane roke. Od kje zdaj to? Saj si se vendar tako super počutila.
Kot bi te zagrnil temen oblak. Mahaš z rokami in ga pošiljaš proč. Delaš se, da ga ni. Nič ne pomaga.
Potem se vsedeš. Se potopiš vase in ugotoviš, da je prav podoben občutek že enkrat bil. In ni ti bil všeč. Čisto nič všeč.
Takrat nisi vedela kaj z njim. Danes veš. Ni prvič, da čutiš kaj takega.
Samo sprejmeš. Odpreš roke in ga objameš. Veš, da je del tvoje preteklosti. Veš, da je, če ne ne bi bil tu.
Spraviš ga nazaj v svoje srce. Kamor spada. Delček za delčkom daješ tja. In zbrala si že kar nekaj koščkov.
Kot črepinje, ki se sestavljajo nazaj v celoto. Tvoje srce postaja celo. In ti si vedno bolj zadovoljna.
Poslušaš, kako bije. Njegov zvok te umiri.
Zopet se sprostiš. Zaupaš. Vse je dobro.
Pa saj je vedno bilo.
Klikni na barbarapust in prejmi free posnetek delavnice Od pridne punčke do zavestne ženske.
Categories: None
Post a Comment
Oops!
The words you entered did not match the given text. Please try again.
Oops!
Oops, you forgot something.